Čeprav kmetijstvo v EU-27 prispeva le 1,2 % k celotnemu BDP, je ena najpomembnejših gospodarskih panog. Poleg tega, da oskrbuje prebivalstvo s kakovostno hrano, skrbi tudi za ohranitev kulturne krajine, pozitivno učinkuje na razvoj podeželja, na ohranjanje poseljenosti, še posebej na demografsko ogroženih območjih, ter ustvarja tudi delovna mesta. Čedalje bolj se poudarja tudi vpetost kmetijstva v povezavi z varovanjem okolja, na primer z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, z izboljševanjem počutja rejnih živali, s trajnostno naravnanim kmetovanjem ... Kmetijstvo je pomembno vpeto tudi v preostali del gospodarstva, saj na primer zagotavlja vhodne surovine za agroživilsko industrijo, v dopolnilnih dejavnostih dopolnjuje turistično ponudbo, izvaja komunalne storitve itd. Tudi skupna evropska kmetijska politika namenja čedalje večjo pozornost celostni obravnavi kmetijstva in podeželja in precejšen del sredstev skupnega evropskega proračuna usmerja za te namene. Zaradi vseh naštetih razlogov so primerljivi statistični podatki o kmetijstvu v državah članicah EU še toliko pomembnejši.
Prizadevali smo si, da bi bil naš prikaz čim bolj poljuden in tako razumljiv čim širši publiki. Večino podatkov smo črpali iz najpopolnejšega statističnega raziskovanja, popisa kmetijstva; vanj so namreč zajeta vsa kmetijska gospodarstva. Zadnji popisi kmetijstva so bili v državah članicah EU izvedeni v letih 2009 in 2010, in sicer po enotni zakonodaji, zato so tako pridobljeni statistični podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev primerljivi za več kot 30 evropskih držav.
Na več kot 12 milijonih kmetijskih gospodarstev v EU-27 skrbi za pridelavo hrane skoraj 25 milijonov delovno aktivnih oseb ali povprečno vsak 20. prebivalec EU-27. Med kmetijskimi gospodarstvi je daleč največ družinskih kmetij, kar 97 %, in te bodo v prihodnjem letu deležne še več pozornosti, saj bo leto 2014 mednarodno leto družinskih kmetij.