Roman v »treh dejanjih« Od znotraj se odvija na meji med skrajno naturalističnim opisom sodobne Bolgarije in posttranzicijsko politično distopijo, groteskno sliko, ki je bolj ali manj skupna vsem evropskim postsocialističnim državam. Napisan je kot filmski spektakel, v sekvencah, ki so deloma izmišljene, deloma pa kažejo brezobzirno realnost okolja, ki ga obvladuje mafijsko omrežje na samem vrhu.

Začne se s snemanjem prizora iz holokavsta, kmalu pa preskoči v ozadje filmske produkcije, ki jo nadzoruje vrhovni producent Goše, brezskrupulozni pridobitnik, mafijski podjetnik z odličnimi zvezami v vrhovih politike in javne uprave. Osrednja pripoved sledi kafkovski usodi glavnega junaka. Ivan-Aleksander ima pri produkciji dokaj nepomembno vlogo, a prav zaradi tega se znajde v težavah. Nekega dne ga aretirajo zaradi posedovanja nelegalnih kopij računalniških programov, obsodijo in pošljejo v zapor. Znajde se v resničnosti, hujši od nočne more.

Bolj ko se roman bliža koncu, grozovitejša je slika skorumpirane države, ki jo elita primitivnežev zlorablja za svoje oblastne interese. Fašistična Nacionalna zveza z Gošetom skuje propagandni načrt, kako pridobiti glasove volivcev z zaporniškim resničnostnim šovom, pri čemer naj bi jim pomagal Ivan-Aleksander. Istočasno na vzhodnih mejah države poteka vojna med islamistično Otomanijo in ameriško komando Zavezniške komisije. Konec je nepričakovan: Ivan-Aleksander prekriža načrte nekdanjemu šefu in jo mahne po svoje.

Roman seveda ni politični pamflet, je polnokrvna literarna mojstrovina, ki ne le prodorno, duhovito in radikalno popiše družbeno stvarnost v bolgarski distopiji, v kateri ni težko prepoznati univerzalnih črt – ignoriranja zakona in ustave ter kriminalno-koruptivnega delovanja raznih fašističnih združb in strank na robu ali celo onstran zakonitosti –, temveč tudi natančno izriše bogato paleto likov in oseb na obeh bregovih družbe. Je poročilo iz prve roke, »od znotraj«, ki šokira in nesentimentalno, a emfatično razgrinja usodo žrtev načrtovanega posttranzicijskega »ogromnega koncentracijskega taborišča«. Končno postsocialistični roman, ki bobu reče bob.

Iztok Osojnik

Radoslav Parušev (1975) je bolgarski pisatelj, publicist in pravnik. Po študiju prava na Univerzi v Sofiji se je specializiral na področju intelektualne lastnine, sodeloval je pri pripravi zakonodaje o telekomunikaciji in novih tehnologijah ter bil svetovalec Sveta za avtorsko pravo pri ministrstvu za kulturo. Leta 2008 je ustanovil lastno odvetniško pisarno Ovčarov & Parušev.

Še preden je izdal knjigo, ga je leta 2003 revija Egoist na podlagi številnih objav kratkih zgodb označila za najboljšega pisatelja njegove generacije. Leta 2004 je skupaj s Tomo Markovom, Stefanom Ivanovom in Momčilom Nikolovom ustanovil neuradni literarni klub Barzaliteratura, leta 2010 pa postal prvi predsednik upravnega sveta Asociacije pisateljev v Bolgariji.

Kratko prozo je začel revijalno objavljati leta 2001. Knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Nikolinebodinesrečen, je izdal leta 2004. Sledijo romani Zasledovanje (2005), Project GigaMono (2007), Project Dostojevski (2009), Življenje ni za vsakogar (2011), Smrt ni za vsakogar (2012), Od znotraj (2014) in Samo za kadilce (2017).

Leta 2003 je prejel nagrado Raška Sugareva za najboljšo kratko zgodbo. Večkrat je bil nominiran za nagrado Helicon, dvakrat za nagrado Hrista G. Danova, ki jo podeljuje bolgarsko ministrstvo za kulturo, in dvakrat za nagrado roman leta.

Eva Šprager (1972) je študirala slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je kot lektorica slovenščine na univerzi v Sofiji. Od...